Danes smo pri hiši imeli prav poseben projekt.

Podreti je bilo namreč potrebno 3 drevesa na travniku nad hišo.

Ker naj bi delo trajalo pribljižno eno uro, sem se zagreto

odpravil po vse potrebno orodje, da bi čim prej končali.

Vendar stvari včasih ne gredo lepo po načrtih, se tudi

kaj zalomi in ti zato prinese še veliko dodatnega dela....

Vse orodje je bilo pripravljeno, sosed je pripeljal tudi svoj traktor, da nam bo pomagal pri podiranju. Z motorno žago, smo kaj kmalu na tla spravili prvo drevo. Nismo imeli nobenih večjih težav, s pomočjo vrvi in "zajle" pa smo drevo prevrnili točno na mesto, kamor smo načrtovali.

Drugo drevo je bilo najmanjše, spet smo ponovili prejšnji postopek in drevo posekali do tal. Na tleh smo vse veje obrezali in jih odvlekli na kup na rob gozda, debla pa smo razrezali na več delov, tako, da jih je bilo lažje odpeljati.

Sedaj je na vrsto prišlo še tretje drevo. Bilo je najvišje, najdebelejše, najbliže hiši in najbolj je viselo v napačno smer., skratka vse naj, v negativnem smislu seveda... Začetek je bil zelo obetaven. Z debelimi verigami in jeklenimi žicami, smo drevo nekje na višini 6m(drevo je bilo visoko 20m) privezali in naredili zanko. Drug konec smo pritrdili na sosedov traktor, saj je bilo drevo pretežko, da bi ga lahko povlekli z rokalmi, kot smo prejšnja 2. Oče je z motorno žago zarezal v drevo in najprej na eni strani naredil nekakšno vdolbino, ki je zgledala kot  nekakšna "kajla". Že takrat smo opazili, da se je drevo malce nagnilo proti hiši. sosed je prižgal traktor in počasi začel vleči drevo v smeri, kamor se mora podreti. Oče je medtem žagal še na drugi strani. Vse je kazalo dobro, drevo se je držalo v zraku, le še potegniti ga je bilo treba in delo bi bilo končano. Traktor je dodal plin in začel vleči debelo deblo drevesa. Vsi smo nestrpno pričakovali, kaj se bo zgodilo. Kar naenkrat pa se zasliši glasen pok in žica se strga....Drevo se počasi začne nagibati proti hiši, počasi pada in vsi upamo, da ne bo zadelo hiše. Vendar smo doživeli razočaranje, saj se je drevo podiralo ravno proti strehi. Vsi smo obmolknili in opazovali kaj se bo zgodilo. Drevo je neusmiljeno padalo in nič ni kaj dobro kazalo. Bum in tresk, drevo je udarilo po strehi, zgornji del se je odlomil, preostanek pa je padel na tla. Kaj je bilo z drevesom, tisti trenutek ni nikagar ravno veliko zanimalo, vsi smo gledali na razdejanje naše preljube strehe nad glavo. Nekaj opek je dobesedno zdrobilo, nekaj je razlomljenih padlo na tla. Še vedno je bilo vse tiho, saj je vendar to nekakšen šok, ali ne? Kot da se nič ni zgodilo smo molče porezali še veje na tem drevesu in jih zvlekli na kup, kot pri prejšnjih drevesih. Ko smo pospravili vse skupaj, smo se lotili pregleda škode na strehi.

Oče se je z lestvijo povzpel na streho in pogledal, kaj se je pravzaprav zgodilo. Dol je metal ostanke opeke in polomljen les, ki je bil podpora strehi na tistem mestu. Ni zgledalo nič kaj lepo, vendar smo ugotovili, da škoda ni tako velika, kot je izgledalo na prvi pogled. Ko smo odstranili vse polomljene opeke, smo najprej na novo naredili leseno oporo, ki se je zlomila. Rezervne opeke, ki smo jih hranili na podstrešju ,smo z muko znosili ven in potem na streho. Dolgo časa smo vse skupaj popravljali in vse pravzaprav popravili, vse kar je ostalo so 3 opeke, ki nam jih je žal zmanjkalo.

Tako se je naše enourno delo, zavleklo v kakšnih 5-6 ur dela, pozno do večera. "Situacija je trenutno boljša kot je bila pred 3 urami, vendar veliko slabša kot pred 5 urami", se je še pohecal oče, ko smo zaradi teme z delom prenehali in si privoščili prav odlično in zasluženo večerjo. Kljub nesreči, pa smo bili vsi zadovoljni, saj smo vse opravili in skoraj vse popravili, vse skupaj pa bi lahko bilo še veliko slabše, kot je bilo.

Ko se naslednjič spravite k kakšnemu takšnemu opravilu, dobro prevetire, če je vse orodje 100% zanesljivo in vas ne bo izneverilo, v najhujšem trenutku. Nas je nesreča izučila, upam pa, da se vam kaj takega ne bo zgodilo, zato previdno povsod in vedno, kadarkoli kaj počnete. Kanček pozornosti in pažljivosti nikoli ni odveč.