Moderni romani so med dijaki med najbolj osovraženimi. Morda celo bolj kot romantična dela. In tudi sam nisem bil preveč navdušen nad  njimi. Zanimiv mi je bil edino zapisan "tok misli" Jamesa Joyca. In kaj me je tako odvračalo od njih? Predvsem to, da jih nisem razumel. Ne same zgodbe, ki je sicer praktično ni, niti avtorja ne. A vseeno sem se odločil, da preberem Kafkov Proces.

In tu mi je prišlo prav to, da sem za potrebe šole že predelal njegovo Preobrazbo in poznal nekaj podatkov o njem in njegovem življenju. Brez tega, kar mi je služilo kot osnova, bi ostal nekje na deseti strani, kajti o Procesu brez neke določene perspektive s katere ga razčlenjuješ si ne moreš ustvariti mnenja. Moja je bila torej, perspektiva Kafkovo življenje, a analitiki so delo analizirali tudi s perspektive eksistencializma, absurda, psihoanalize, krščanstva, judovstva,... vse te analize so možne, a vsak si izbere svojo, tisto, ki mu je bližje. Vsak si po svoje razlaga Kafkovo genialnost, a samo on sam je vedel, katera je prava.

Glavni junak Procesa je Josef K. Je uspešen bančni prokurist, ki pa ga neko jutro preseneti dogodek, ki ni bil pričakovan. Pred odhodom v službo sta ga namreč zadržala dva uslužbenca sodišča, ki ni državno. Povesta mu, da ima proces. K. je prepričan, da je nedolžen in poskuša to dokazati, kar pa je težko, kajti če si na tem sodišču česa obdolžen praktično ni nobenih možnosti.

Zanimivo je to, da delo sploh ni dokončano, da je vse skupaj sestavljeno po najbolj logičnem zaporedju s strani Kafkovega prijatelja, in da posamezni odlomki sploh niso uvrščeni v samo delo. A konec je znan. In četudi delo ni dokončano, bi utegnilo biti dobra podlaga za scenarji, gledališki namreč. Počasno razvijanje dogodkov, ki ga prekine nenaden konec. Kakšen pa je konec, pa ugotovite sami.

3.26 Copyright (C) 2008 Compojoom.com / Copyright (C) 2007 Alain Georgette / Copyright (C) 2006 Frantisek Hliva. All rights reserved."