Hja, šola je pa je ni več! Pouk je še, pa vendar imam spričevalo že v roki. Tista zagamana matura pa še vedno kot temen oblak visi nad mano. Kdaj bo toča? Včeraj JE še NI BILO!

Namesto, da bi se doma učili za maturo smo se odločili, da gremo na morje. Pogledati Slovensko obalo! Ilegala.si je šla v skoraj popolni zasedbi, pridružil se nam je pa še nek Andraž, ki bi ga do sedaj že morali poznati. Z nami je bil tudi bivši Ilegalec Žan, ki pa bolj poudarja antisocialen vidik življenja. Nič ne de – Saj smo bili štirje tapravi in zabava ni izostala.

V glavnem. Zjutraj smo šli seveda na tisto obvezno kavico v Piran. Natakar je bil več, kot le zmeden in nam je prinesel kapučino ali dva preveč. Toda nismo se toliko ozirali na natakarja, kot pa na naravne in kulturne znamenitosti Tartinijevega trga. Naravnih je bilo kar nekaj.


Po kavici smo se malo izgubili po Piranskih ulicah in na koncu, po prehojenih kilometrih v japankah prišli do parkirišča, kjer nas je čakala naša ljubica Škoda Fabia.

Z njo smo se odpeljali v Strunjan. V katerem kraju se bomo kopali je bila skoraj debata dneva. Na koncu je met kovanca odločil za Strunjan, kjer pa so bile meduze. Z malo težkim srcem smo vseeno šli v vodo in odplavali nekaj dolžin. Lahko bi rekli, da smo se le zmočili. Plaža (kopno) je bila sicer lepo urejena, toda na dnu morja je bilo toliko alg, da človek dobi kar malo neprijeten občutek. Poleg tega samo čakaš, kdaj te bo kakšna meduza objela in ne preveč nežno potrepljala. Trave v vodi je bilo čisto preveč (kopalke po kopanju – umazane).

Za tem smo šli na pijačo in obvezno igro taroka. Tudi lakota nas ni pustila pri miru, zato smo jedli kalamare (na žaru, ocvrte) v neki pregrešno dragi gostilni. Naslednjič bomo šli v Piran na Tartinijev trg in jedli za pol ceneje, if you know what I mean.

Ker se je sonce skrilo za oblake (ne preveč) smo se odločili, da gremo v Fieso gledat sončni zahod. Tam je bila popolnoma druga sliko, kot pa v Strunjanu. Morje čisto, meduz pa khm … nikjer. Tukaj smo si dali duška in plavali in plavali. Voda je bila resnično topla. Lahko povem, da me ni nič zazeblo, ko sem skočil vanjo. Po plavanju v vsej svoji mogoti smo šli do bližnjega bara, kjer smo nekaj malega zopet popili in seveda odigrali nekaj rund taroka.

Ker je med tem Žan odvandral v Piran (ne vem kako) smo se odločili, da ga poberem. Poleg tega je bila že tema in nismo videli igralnih kart.

Piran je resnično lep v večernih urah. Še posebej bi rad omenil zvonik, ki mi je vzel dih za nekaj trenutkov. Veličastno. V Piranu je bila zaparkirana tudi neka jahta – luksuz od luksuza. Ni mi treba posebej poudariti, da so bili gor trije starčki in tri predivne mladenke. Verjetno duša in srce nimata nič pri tem. Vsaka jim čast.

Pet kerlcev v Piranu ob morju. Seveda smo bili lačni – spet. Iskati picerijo ob pol 23h zvečer je v Piranu nesmiselno. Gostilne ja, picerije ne. Na koncu smo se odpravili domov in se odločili, da bomo na počivališču nekaj malega pojedli. Sociala tolče. Pa smo res.

Domov sem prišel okoli pol dveh zjutraj. Ni mi bilo žal žrtvovati učnih ur za to uživaštvo, ki se ga bom zagotovo z veseljem še kdaj lotil. Obisk Slovenske obale – OBVEZEN za vsakega Slovenca!

P.S.: Avtor fotografij: LiL'Dee

3.26 Copyright (C) 2008 Compojoom.com / Copyright (C) 2007 Alain Georgette / Copyright (C) 2006 Frantisek Hliva. All rights reserved."