Gre za čisto znanost
Priporočamo
| Pokljuka; naš gozdiček |
| 02.07.09 |
Prispeval -primož-
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
 Zakaj bi šel na Pokljuko? V neko bajtico, obdano s kravami, sredi smrekovega gozda, brez bazena, morja, televizije in kar je najhuje … računalnika.Odgovorov je veliko in nekateri so mogoče še pravilni. Hotel sem odkriti, kaj se na tej naši planoti sploh lahko dela, kaj je vredno ogleda in kaj vse še manjka tej zaplati lepo rasle smreke. Za drugi odgovor pa si bom sposodil geslo, ki sije nad vhodom grškega templja v Delfih: Spoznaj samega sebe. In resnično sem odkril nekaj novih podrobnosti. Da vas ne bom utrujal s svojo psiho se bom raje osredotočil na tista poglavja, ki bodo koristila tudi Vam. Za začetek bi rad povedal, da brez avtomobila si ti kratko malo v zosu. Pokljuka sama, v osnovi, je tako dolgočasno področje, da bi morali investirati v izgradnjo bazena in beznico z biljard mizami in old school pravo kmečko gostilno, kjer bi vsak večer igrala najmanj ena harmonika. Bazen sem si le zamišljal, biljard sem začutil le v križanki, ki sem jo reševal, gostilne pa so bile tudi vse zaprte, prašne in v prodaji. Da pa ne bo vse tako črnogledo bi rad izpostavil, da je Pokljuka neprecenljivo področje za 3 ali 4 kište pera, ki jih spremlja resna igra taroka. To bi bilo nekaj za moško populacijo. Pokljuka je prav tako idealna za pare, ki si želijo dolgih sprehodov, piknikov in lepih sončnih zahodov. Ženska družba pa vedno najde kakšno besedo o kuhi, modi, borovnicah pa tudi kakšen kozarček vinčka nebi smel izostati.  Gremo dalje na samo Pokljuko. Pokljuka je kraška planota s smrekovim gozdom, ki se nahaja v Triglavskem narodnem parku (kar se jasno razbere iz tabel). Do nje se pride iz Bohinja, iz Bleda ali pa s kakšnim helikopterjem po zraku.Mi smo uporabljali tisto vijugasto cesto, ki pelje iz Bleda. Če bi bil sam v avtu bi bila ta cesta res nekaj posebnega, saj je prepletena z ostrimi ovinki in zanimivimi »prehodi«. Tako pa sem imel v avtu še nežnejšo polovico staršev in dve teti, od katerih je ena nagnjena k slabosti v avtu. Vožnja je bila naporna, mirna in več ali manj živčna. Človek ne ve ali bi vozil v drugi ali v tretji. Asfalt je bil kvaliteten, krpe pa še bolj. Toda vožnja je minila in spanec je vse obdal v rožice. Na Pokljuki je tudi šotno barje z nazivom Goreljek. Po njem je speljana lepa učna pot, ki jo priporočam vsem obiskovalcem Pokljuke. Več o šotnem barju in lastnih izkustvih si preberite tukaj. Pred začetkom prej omenjen ceste pa je izvoz za smer Pokljuške soteske. Pokljuška soteska, sicer v obnovi, je več kot le vredna obiska vsakega izmed tistih ljudi, ki si upajo stopiti na podrt hlod ali v mehko blato. Več o soteski si preberite tukaj. Da pa ne bo v vsaki naravni znamenitosti beseda Pokljuka smo se odločili in se odpravili še v Blejski Vintgar. Prav tako must see slovenska znamenitost. Več o Blejskem Vintgarju si preberite tukaj. Seveda obisk Bleda ni izpadel, toda o Bledu je bilo izrečenih že preveč besed. Namesto besed si lahko ogledate le fotografijo ali dve in sicer -> tukaj. Ker pa je Pokljuka na nadmorski višini 1300m se je spodobilo, da smo se odpravili še malce višje. To potiho zahteva tudi strogi zakon Triglavskega narodnega parka. Odločili smo se za Mrežce. Več o tem 1965m visokem vrhu in občutju poti pa si lahko preberete tukaj.  Velika obogatitev Pokljuke pa so definitivno krave, ki se prosto sprehajajo gor in dol po planoti. V primeru, da se jim na pot postavi avto (seveda stojijo na cesti) le neumno buljijo v voznika in se ne premaknejo niti za meter, kaj šele, da bi v celoti svojo debelo rit umaknile izpred odbijača. Potrobiš in te nekako še bolj neumno začnejo gledati. Po kratkem čakanju, ko že ne veš ali je krava bolj neumna, ker se ne premakne ali pa ti, ker pač stojiš kot lipov bog in čakaš na to čudo narave, da se te usmili se končno premaknejo in verjetno zaradi potrebe po travi zapustijo asfaltno cestišče.Poleg krav je treba zaužiti še lepoto smrekovih gozdov, ki se razprostirajo, kamor seže oko. Še posebej na nekem predelu je pogled zares izjemen, ko se gola debla belkasto bleščijo in izginjajo v temo gosto posejanega gozda. Neprecenljivo. Slike smrekovega gozda si lahko ogledate tukaj. Počasi in hitro hkrati je naš teden Pokljuke prišel h koncu. Sem spočit? Sem! Bi šel še enkrat? Bi! Uživajte na Pokljuki!
3.26 Copyright (C) 2008 Compojoom.com / Copyright (C) 2007 Alain Georgette / Copyright (C) 2006 Frantisek Hliva. All rights reserved."
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Mogoče vas bo zanimalo tudi to !?! | |
