Oče je imel dva sinova. Brata sta si bila zelo blizu in oba sta spoštovala svojega očeta. Ko je prišel čas zapuščinske obravnave in se je prebrala oporoka njunega očeta z zelo čednim premoženjem pa sta se oba začudila.

Pisalo je: "Vsakemu zapuščam polovico svojega imetja. Na srce pa vama polagam sledeče: "Če me imata resnično rada in mi brezpogojno zaupata se bosta takoj znebila vsega svojega dobljenega bogastva. S tem dejanjem bosta lepo živela svoje življenje!"".

Oba sinova premišljujeta in premišljujeta. Veliko denarja je v igri in od tega denarja bi se dalo lepo živeti.

Prvi se odloči, da bo denar obdržal. Recesija tolče in z ženo sta oba potrebna dolgih počitnic.
Drugi je upošteval očetovo prošnjo in je ves denar porazdelil otrokom. Oba z ženo sta bila potrebna dolgih počitnic.

Minilo je prvo leto in žena drugega brata mu je med prepiri večkrat vrgla zapuščen denar v obraz. Toda kljub prepirom sta se zvesto ljubila in ustvarjala lastno premoženje. Čustva so jima bila na prvem mestu.

Žena prvega pa je svojemu možu med prepiri večkrat očitala, da ne investira svojega denarja dovolj dobro ... ne glede na to, da je bil dobiček gromozanski. Prvemu sinu so začeli počasi izpadati lasje, žena pa se je še kar često prepirala z njim. Denar je zasenčil njuna življenja in številka računa je postala vrstna številka njunega groba.

Žena ni več prenesla svojega moža in njegovega denarja. Še posebej jo je motil ta pridevnik ... njegov. Denar je želela prevzeti v svoje roke. Mož je bil že tako čisto brez življenja. Ni mogel potešiti ne žene, ne svojega bančnega računa. Kmalu ga je žena do smrti zabodla in si prilastila ves njegov denar. Sedaj je bil njen in lahko je rekla; moj.

Na sodišču so jo seveda spoznali za krivo in dobila je doživljenjsko zaporno kazen. Denarja ni nikoli videla ... niti od daleč!

Med vsem tem časom pa sta drugi sin in njegova žena osvojila pomembne življenjske vrednote in povila sina, dva sina, dvojčka. Bila sta zanju največja cekinčka, kar sta jih kdaj videla in denar je odšel iz njunih prepirov.

Oba sta živela še na stara leta lepo. Zdravje in smeh sta bila vedno pri hiši, denar pa si je utrl pot na oddaljen stranski tir.