Ne preveč kvalitetno verjetno ne preveč težko, zares smešno pa že malo težje. Predvsem se moramo držati nekaterih pravil in voila, že imamo nanizanko.

Najpomembnejša stvar pri celotnem projektu je zagotovo zasedba igralcev oz. liki, ki jih bodo igrali. Liki so najpomembnejši.

Potrebujemo majhno skupino ljudi, ki je med seboj povezana in si njeni člani med seboj zaupajo. Vedno je lepo videti čustveno delujočo skupino ljudi. Konec koncev je tudi naša želja živeti v urejeni, zaupljivi skupnosti.

Liki v tej skupini morajo biti zelo raznoliki, a imeti skupne povezave (sorodniki, bivši sošolci, nekaj ...). Njihova raznolikost je pomembna, saj nam raznolikost garantira, da imamo za vsako situacijo vsaj en lik, ki se bo na to situacijo odzval in bleknil nekaj neumnega, smešnega, pametnega, odvisno, kaj je potrebno.

Kakšne like potrebujemo?

Zagotovo potrebujemo neumnega oz. ne preveč bistrega človeka. Bodimo pošteni ... nima vsak Slovenec doktorata. Ta lik mora nato še pravilno izgledati. Tukaj pa ima dve možnosti. Lep ali sprejemljivo grd. Največkrat se scenaristi odločijo za lepo budalo (Joey, Kelso, Hillary, ...) in to verjetno po mišljenju, da če ni pameten pa naj bo vsaj lep. Po drugi strani lahko izberejo sprejemljivo grdega neumneža. Tukaj bi posebno rad poudaril "sprejemljivo", saj nihče ne mara gledati Lock Ness Monster na televiziji. Če izberejo grdega neumneža zopet stremijo k principu iskanja sebe v likih. Ne verjamem, da so bile vse Slovenke kdaj Miss Sveta.
Ah, pa dovolj o bedakih in konjih.

V skupinici nujno potrebujemo pametno osebo, ki bo nekaka protiutež neumni osebi. Nekoga, ki se bo na kulturen in prefinjen način delal norca iz vseh ostalih, brez bojazni, da bi iz njegovih šal prešlo v kaj resnega, npr. hud spor. Uporaba sarkazma je za pametnega človeka v nanizanki neizpodbitna nuja. Seveda mora biti sarkazem na ravni povprečnega človeka, da se ljudem lahko zdi ... vau, pametno povedano, ampak jaz razumem (... tudi jaz sem pameten).
Preveč izobraženi ljudje pa so znani po svojih humorno nenavadnih navadah, brezpogojnem upoštevanju pravil itd. Vse to daje povod drugim, da se iz njega delajo norca. Tako nastane neprekinjen krog šal in zbadljivk.

Tretja oseba, ki je definitivno nujna v nanizanki je izjemno lepa oseba. Lepa, da se dopade tudi starejšim ljudem in znati na trenutke izpasti seksi. Nikakor pa ne sme v nanizanki predstavljati vlačugo ... to je neokusno in v nanizanko ne spada.
Za to lepo osebo se slej kot prej morajo potegovati moški liki skupine, ki si zaupa ... prihaja do konfliktov in posledično zanimive zgodbe. Pa pustimo zaenkrat še zgodbo.

Četrti lik mora biti debela oseba (Phil, Skipper), ali pa vsaj oseba, ki je bila debela pa je shujšala (Monika). Večina Slovencev ni prekomerno debelih in se z veseljem nasmeji tako imenovanim fat jokes šalam. Po drugi strani pa zaradi svoje civiliziranosti čutijo sočutje do debele osebe, saj je zaradi tega stanja rahlo socialno hendikepirana (zaradi vseh zbadljivk). Ne smemo pozabiti niti na to, da mora biti sprejemljivo debela oseba in ne zgolj debela debela oseba. Koliko kitov pa lahko spravijo v objektiv kamere?

Ostala dva, tri mesta so odprta za tako imenovane povprečne like, ki predstavljajo povprečne ljudi. Ti liki nikakor ne smejo izpadati iz povprečja, saj verjetno so verjetno oni krivi za visoko gledanost. Povprečna služba, povprečen izgled, vsakdanji problemi ... recept za uspešnico.

Veliko k pestrosti pripomore tudi razlika v starosti med karakterji. Tako pod vprašaj pridejo vedno zanimive teme vrednot, tabujev, nesproščenih pogovorov itd. Napeto ozračje pa je najlaže presekati s šalo.

Ker so liki tako raznovrstni, ti za noben položaj ne zmanjka idej. V enih situacijah se nekdo izpostavlja, v drugih situacijah pa spet drug. Vedno nekdo nastrada, le mi, gledalci ne.

Kar se tiče zgodbe je v nanizanki vse mogoče. Mora pa biti narejena tako, da veš, kaj se dogaja, neglede na to, ali gledaš prvo epizodo ali zadnjo. Vsaka epizoda je zgodba zase!

Tako sicer izgubiš del občinstva, ki potrebuje napetost čakanja (limonade), a pridobiš del gledalcev, ki meni, da od nanizanke ni odvisna, a jo vseeno gleda vsak dan.

Zgodb pa seveda nikoli ne zmanjka: humorna nesreča, prijateljeva poroka, pripetljaji v službi, ljubezenske zadeve, pomanjkanje in obilje denarja, obisk nenavadnega sorodnika, obisk pri sorodnikih, počitnice itd. itd. itd.

Za slovenski trg bi o zgodbah moral verjetno malo bolj razmisliti, saj denarna podpora ne omogoča velikopoteznih projektov. Tudi mišljenje ljudi in vrednote so verjetno malo drugačne, kot drugod po svetu.
Jaz bi na primer pletel ljubezensko zgodbo, kjer bi bil bratranec ženina večni študent, ki bi živel z dvema sostanovalkama. Nad vsemi bi ždel nek starejši sorodnik moškega spola z ženo. Okoli tega bi se nato razpletale zgodbice.

3.26 Copyright (C) 2008 Compojoom.com / Copyright (C) 2007 Alain Georgette / Copyright (C) 2006 Frantisek Hliva. All rights reserved."