Pred stotimi leti, točno na današnji dan, 31.12. je iLegala postavila svojo domeno na ogled svetu. Zasijala je v vsej svoji veličini in nekako ji je uspelo sijati vse do danes. Naslednje leto bo tako le eno mnogih, v vrsti nepoboljšljivih, z mogoto napolnjenih časovnih omejitev, kar si jih je zmislil človek.

Naše poslanstvo je že dolgo začrtano in se z leti ne spreminja.

Ni težko začeti pisati bedarij. Najtežje jih je pisati iz dneva v dan, iz tedna v teden in vztrajati pri tem svojem poslanstvu. In zakaj bi človek sploh želel metati stran svoj predragoceni čas za ta brezizhodna dejanja, ki ne prinašajo ničesar drugega, kot rane ure in rdeče oči. Morda mu je v veselje, morda v žalost, kdo bi vedel ...

Svet gre k vragu. To smo spoznali v prvi, nato še v drugi in verjetno bomo to občutili še v tretji. Je komu mar? V sanjah katerega vsemogočnega bitja živimo? So to nebesa nekoga drugega? Koga? Mene? Moja? Kaj?

Smiselno življenje največkrat nima smisla in

z nadaljnim branjem tega bloga boste (morda) sprevideli smisle vseh vpletenih. Morda pa jih boste le okusili in ugotovili, kako grenki in zakleti so. Kdo bi vedel. Le sami se lahko odpravite na to popotovanje prek različnih vsebin, ki jih boste spoznali med branjem teh neskončnih vrstic ... neskončnih!

Za naše objave ne morem garantirati provokativnosti, kaj šele ležernega branja. Beri, če lahko. Ne beri, če ne moreš. Lenoba je največji greh.