DEŽEVNI DAN (bedna zgodba, op. a.)


Že naslov se mi zdi ogaben. Spremenil bi ga, a mi zarukanec, kmalu več o njem, ne pusti. Sedi in mi narekuje. Prasec.

- Da bom po nareku pisal? O, to pa ne. Ne bo šlo. Imam scenarij, filmi se vrtijo, sonce sije, luna je, kaj še? Zobozdravniki, halje.

Pisal boš po nareku.

- Hvala, vem.

Besede: ovojnica, kivi, modra, kaznjenci, volitve, kolo, sol, most, hitrjši, kalejdoskop

na ponedeljkov dan
petnajstega junija
leta dva ševedno tisoč devet

Odprla se je knjiga. Na steni se je izrisal obris knjige in vstopil sem v senco. Bil sem začuden, da se je vse tako začelo. Povsem mirno sem ležal na postelji in bil prepričan, da se ne bo nič zgodilo. Pa se je. Nikoli ne poslušajte ljudi, ki verjamejo, da je življenje odvisno samo od vas. Kajti mnogokrat je v moje življenje vstopilo nešteto majhnih živalic, katerih imen ne poznam. Niti nobene slike z njihovo podobo nisem zasledil na ovitku čokolade Životinjsko carstvo. Oziroma kraljestvo živali. Oziroma ...

na sobotni dan

triindvajsetega maja

leta dva tisoč devet

Nekaj na to temo je včeraj že bilo povedanega. Predvsem, da pravzaprav sem, da se včasih počutiš kot bebec, da si lahko tudi ujetnik vode, čeprav se zdi nemogoče.